Znašli smo se v krogih

Učenci mentorje doživijo osebno in si jih ne dovolijo razočarati

Verjetno ste že slišali za Slovenske učne kroge – SUK (v sklopu mednarodnega projekta Global Teenager Project – GTP). Vodi jih Darja Žnidaršič v sodelovanju z Bobom Hofmanom, ki skrbi za GTP in katerega delovno okolje Wiki uporabljamo v projektu sodelujoče šole za svoje objave. Vse se je začelo z dejavnostjo leta 1998, od takrat se je takšne oblike izobraževanja udeležilo 42 držav. Pri nas potekajo ti učni krogi v sklopu e-šolstva (v sodelovanju z ZRSS in MIZKŠ), zaživeli pa so spomladi 2012. Zdaj poteka tretji učni krog, po drugem pa že lahko povzamemo nekaj spoznanj in izkušenj.

V prvem krogu je sodelovalo deset osnovnih šol in prav toliko srednjih  – tako osnovne kot srednje so imele določeno temo, znotraj katere so se povezovale, upoštevale so isti način dela, da je učenje na daljavo lahko zaživelo v predvideni obliki. Učitelji smo se v prvem krogu sprva res spraševali, kaj sploh je naša naloga, a smo hitro spoznali, da se od nas pričakuje le spoštovanje dogovorjenih pravil in predvsem ustvarjalnost ter želja po raziskovanju izbranih tem in spoznavanje sodelujočih šol.

PIONIRJI Z NEJASNIMI PREDSTAVAMI

Kaj imajo od tega dijaki, kaj učitelji? Vem, vprašanje zveni mogoče provokativno. Ali res sodelujemo zato, da i imeli le koristi? Ker sukovce zdaj že dobro poznam, vem, da ni tako. Vsaj prvi pionirji so se v delo podali z nejasnimi predstavami, kaj nas čaka, a polni entuziazma. V drugem krogu smo opazili, da se je število sodelujočih osnovnih šol podvojilo, število srednjih pa ostalo enako. Vzrok je manj srednjih šol sploh, drugi pa je verjetno ta, da se v srednjih šolah dogaja veliko vsega, predvsem prenov v načinih poučevanja, poleg mature. Ta od nas zahteva toliko odgovornosti in dela, da učitelji česa več  preprost ne zmoremo. Ko je vsega preveč, vemo, da je v največji nevarnosti prav kakovost učiteljevega dela – ta se ob pretirani množici dejavnosti več ne more ohraniti, je povsem razumljivo. Kaj imajo od projekta dijaki in učenci? Poleg certifikata, ki ga dobijo, spoznajo smiselno rabo IKT, primerno komuniciranje prek elektronske pošte, facebooka in konference VOX. Pri tem odpiramo dijakom uči, čemu je sodobna raba takšne komunikacije dobra, da facebook ni uporaben le za razkrivanje osebnih dogodkov, temveč lahko skrbi za spoznavanje z drugimi dijaki in pomaga pri motivaciji dijakov, pri medsebojnem spoznavanju, vendar z namenom boljšega sodelovanja, ne pa razkrivanja podatkov. Torej jih učimo varne rabe internega, saj se srečujemo v t. i. skupini, kjer na varen način izmenjamo informacije, slike, za varnost pa skrbi »skrbnik« skupine, ponavadi mentor. Letos smo tako prvič izkoristili možnost sodobne komunikacije: konferenco VOX, ki so jo dijaki v evalvaciji navedli kot zelo zanimivo izkušnjo.

 

UČINKOVITE TROJICE

Od česa je odvisna uspešnost neke šole v učnem krogu' Kot udeleženska dveh učnih krogov lahko naveden nekaj spoznanj, ki veljajo za našo šolo (Dvojezična srednja šola Lendava), menim pa, da bi koristila tudi drugim – sicer pa so do podobnih spoznanj prišli tudi drugi udeleženci. Sodelujočih dijakov ne bo preveč, saj je zelo pomembno, da so zaposleni res vsi. V jesenskem krogu je sodelovalo le pet srednjih šol (naslednjih šest jih sodeluje v pomladanskem krogu), zato smo mentorice ponudile sodelovanje 15 dijakom dveh gimnazijskih oddelkov. V prvem krogu je sodelovalo devet šol, zato zaposlile 22 dijakov. Že takoj smo namreč spoznale, da so najbolj intenzivno in uspešno delale trojice. Tudi trojice niso bile oblikovane po naključju, temveč po ključu, kajti delo mora biti opravljeno, samo smo šole pri tej obliki učenja na daljavo soodvisne od pravočasne objave odgovorov drugih šol in od kakovosti njihovega dela. V vsaki trojici so vedno: en zelo skrben in odgovoren dijak, največkrat odličen ali prav dober; en skrben dijak, ni najboljši učenec, zna pa biti zelo ustvarjalen, da se ga pritegniti k delu; dijak s slabšim občutkom za odgovornost, potrebno ga je priganjati k delu, morda se nanj ne da vedno zanesti. Mentorice smo upoštevale tudi temperament dijakov (v neki skupini naj ne bi bili sami tihi in mirni, v drugi pa le glasni in živahni) ter bližino bivanja dijakov, da ne bi bilo težav s prevozom in bi se tako dijaki zlahka dobivali ter raziskovali.

 

MENTORJEVA VLOGA

Enako je z mentorji. V srednjih šolah je manj mentorjev, saj bi jih več zelo težko uskladilo urnike. Mentorice smo se namreč sestajale med odmori in se dogovarjale po elektronski pošti. Tudi z dijaki smo se veliko dopisovale. Svoje trojice smo naročale na pogovore med odmori. Vsi dijaki in mentorice smo se srečali: pri snemanju videa ter slikanju za predstavitev, pri izboru in oblikovanju raziskovalnega vprašanja ter ob koncu projekta. Trojice so si vprašanja šol lahko izbrale po načelu: kdor se prej javi, se lahko ukvarja z izbranim vprašanjem. Ali smo mentorji strokovnjaki za vse teme? Seveda nismo. V veliko pomoč je, če je mentorju tema blizu, ni pa to bistvenega pomena. Pomembnejše je, da zna pomagati dijakom iskati informacije, da jih zna usmeriti, jim odpreti oči. Čudovito je, če se lahko mentor od dijakov kaj nauči. Na enem od usposabljanj se je pojavilo vprašanje, ali je primerno, da se ve šole ukvarjajo s specifičnim vprašanjem neke strokovne šole, denimo z gradnjo energetsko varčnih hiš. Seveda je vprašanje primerno, saj se tako učimo za življenje. Gotovo bo vsak med nami kdaj kaj prenavljal ali zidal, pa pri tem sploh ni pomembno, kakšne je njegove izobrazba. Moral se bo v svoje dobro pozanimati, kaj je zanj dobro in vredno.

 

ROKI Z RAZLOGOM

Do kakšnih težav lahko pride med projektom? Dogajalo se nam je, da so nam dijaki očitali, da od njih po nepotrebnem zahtevamo upoštevanje danih rokov, češ da se vse šole ne držijo pravil. Res se nekatere šole niso držale rokov za objavo svojih obveznosti. In kaj je to povzročilo? Šole niso mogle začeti pravočasno pisati raziskovalne naloge. Takrat so dijaki spoznali, kako pomembno je biti odgovoren. Prav to je tudi cilj tega našega delovanja: poleg razvijanja IKT sposobnosti in varne rabe interneta, razvijanja timskega dela dijakov tudi razvijanje odgovornosti vsakega udeleženca. Žal so dijaki neke šole lahko izkusili, kako je, če šola po roku objavi vprašanje in ga nato še spremeni. V fazi prejemanja odgovorov na svoje raziskovalno vprašanje so namreč dobili odgovore na različna vprašanja. So pa tudi razlike med končnimi raziskovalnimi nalogami. Vse je odvisno od tega, kako si mentorji razlagamo cilje projekta, ki so sicer dorečeni, ampak sklenili smo, da jih ne smemo preveč definirati, saj s tem zaustavimo ustvarjalnost dijakov in možnost, da izkoristimo projekt šole tudi po svojih potrebah. Nekatere šole zahtevajo od dijakov strogo po pravilih napisane raziskovalne naloge, ki jih lahko potem predstavijo še ob drugih priložnostih. Druge šole pa želijo svoje delo opraviti sicer strokovno, najbolj jih zanimajo sinteza, nova spoznanja na dano temo, vendar želijo poleg tega razvijati sodobni način komunikacije, delati na področju kulture, socializacije, na odgovornosti, iznajdljivosti, pokazati, kaj pomeni varno uporabljati spletne strani, socialna omrežja. In v kakšnih oblikah poteka projekt glede na delo v šoli? Nekatere šole poskušajo kakšne od faz opraviti pri uri, druge pri razrednih urah, tretje opravijo večino dela po pouku, saj ga razumejo kot dodano vrednost neke šole. Izbira je največkrat odvisna od tega, katere dijake, mentorje smo izbrali za sodelovanje in kakšen je njihov urnik.

 

DRUGAČNA MOTIVACIJA

Na zadnjem srečanju smo skrbniki razpravljali o tem, ali bi delo šol ocenjevali. Ugotovili smo, da bi to šole odvrnilo od dela, saj bi prišlo do negativne tekmovalnosti in morda celo do zamer. Strinjali smo se, da morajo udeleženci še naprej upoštevati dogovorjena merila za delo in se nujno držati rokov. Če se tega držijo, je njihovo delo opravljeno. Ugotavljamo, da so SUK eden redkih projektov, ki drugače motivira sodelujoče: s soodvisnostjo, s srečanji na usposabljanjih, na katerih mentorje doživiš osebno in si ne dovoliš, da bi ih razočaral; enako je z dijaki, ki potem na konferenci VOX zagledajo druge dijake in se želijo izkazati, biti boljši. Preveč pravil in prisila ubijajo ustvarjalnost in željo po dodatnem znanju, zato so vse dejavnosti, ki gradijo na pozitivni motivaciji, vredne podpore. Pa ne samo to. Po besedah ravnatelja Johana Laca so osnovne šole v prvem krogu zbrale pravo bogastvo informacij, ki predstavljajo pomemben prispevek h kulturni dediščini Slovenije (tema: Moje mesto  – običaji, šege, navede; znane osebnosti; tradicionalne jedi; razvoj šolstva v tvojem kraju, naše mesto na starih fotografijah in razglednicah, oblačila nekoč in danes, družabno življenje …).

Delovno vnemo mentorjev znata primerno utrditi zelo motivirajoča koordinatorja – naša Darja Žnidaršič in Bob Hofman iz Nizozemske, ki nam prinese vedno novega vetra s svojim pogledom na poučevanje. Na zadnjem usposabljanju je naša koordinatorica razveselila tri šole in jih nagradila za uspešno delo v krogih, šolske vodje projekta so postala skrbnice novih krogov, njihove šole pa so bile tudi gostiteljice treh usposabljanj sukovcev. Tako so Dvojezična srednja šola Lendava, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Kranj in Osnova šola Dornberk dobile v trajno uporabo vsaka o en tablični računalnik.

------------------------------------------------

POTEK UČNIH KROGOV – V prvem tednu dobijo šole nalogo, da preskusijo spletno stran, ki jo bodo redno uporabljale za učenja na daljavo, za svoje objave v delovnem okolju Wiki. Drugi teden se dijaki in mentorji predstavijo drugim šolam. Tretji in četrti teden morajo dijaki objaviti raziskovalno vprašanje, ki je povezan z Izbrano temo SUK-a. V šolskem letu 2011/12 so bili to Izzivi 21. stoletja, enako bo v tem šolskem letu, vendar z novim raziskovalnim vprašanjem šole. Pri tej fazi je treba raziskovati in iskati informacije na klasičen način: ob strokovni literaturi, na terenu s pomočjo anket, intervjujev, pri ustreznih inštitucijah ipd. dijaki posameznih šol objavijo eno vprašanje, dobijo pa vprašanja drugih sodelujočih šol. Nato se z iskanjem odgovorov na vprašanja ukvarjajo naslednjih pet tednov. Svoje odgovore na vprašanja drugih šol objavijo na spletni strani GTP/SUK. Deseti teden vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov in ga dopolni s svojim znanjem ter tako napiše raziskovalno nalogo. Enajsti teden šole analizirajo izkušnje, povzamejo misli in kujejo načrte za naslednji učni krog. Ob začetku učnega kroga prejmejo tablični računalnik, ki ga lahko uporabljajo pri svojem delu, dokler traja učni krog, nato ga vrnejo.

------------------------------------------------

MAG. GABRIELA ZVER

Članek je bil objavljen v Šolskih razgledih (2013), klikni na sliko. 
Šolski razgledi, 2013, LXIV, št. 4, str. 4.

 


Komentarji