Intervju z Darjo Žnidaršič - Dobrodošli čudež

O slovenskih učnih krogih

Darja Žnidaršič je učiteljica angleščine na OŠ Trnovo in aktivna pedagoška delavka na področju inovacij na različnih področjih . Že tri leta je koordinatorica za Global Teenager Project za Slovenijo in aktivna članica odbora iEARN Slovenija. V projektu e-šolstva je bila članica skupine za sodelovalne projekte na daljavo, tuji jeziki in skupine za ravnatelje.

Kot sem vas imela priložnost spoznati preko dela v SUK, ste odločna oseba, veste, kaj hočete, česa nočete, znate urediti vse zadeve, hkrati pa ste polni energije, volje in znate spodbuditi ljudi.

 

Nam lahko poveste, kakšni smo Slovenci v primerjavi z drugimi sodelujočimi znotraj GTP? Kako nas vidi Bob Hofman, s pomočjo katerega smo ob vas začeli spoznavati GTP in je tako nastala slovenska različica, torej Slovenski učni krogi (SUK), ki deluje enako kot GTP.

Slovenske šole že vrsto let sodelujemo v mednarodnih projektih, s tako imenovanimi učnimi krogi pa smo srečali že v letu 2008, ko so posamezne skupine in redki učitelji preizkusili sodelovanje na daljavo s to metodologijo. Januarja 2010 smo začeli s sistematičnim informiranjem in izobraževanjem slovenskih učiteljev za tovrstno sodelovanje na daljavo v okviru e-šolstva, kar je pomagalo, da se je kar 25 slovenskih skupin učencev lahko aktivno udeležilo projektov, ki jih ponuja mednarodna skupnost Global Teenager Project (www.globalteenager.org). Slovenske skupine so brez izjeme izredno uspešno in odgovorno opravile svoje naloge v okviru deset tednov dolgega sodelovanja, občasno so se pojavljale zamude zaradi bolniških odsotnosti. Vsa projektna sodelovanja so na vpogled tudi v pdf-obliki na sio portalu v spletni učilnici za Slovenske učne kroge (www.sio.si).

Že v prvem letu smo srečali učitelje, ki jih je od mednarodnega sodelovanja odvrnil predvsem strah pred tujimi jeziki, saj GTP poteka v angleščini, nemščini, francoščini, španščini, nizozemščini in arabščini, zato so se za sodelovanje odločali predvsem učitelji tujih jezikov. Da bi omogočili sodelovanje več učencem in dijakom se je rodila ideja o slovenskih učnih krogih, ki smo jo izredno uspešno uvedli v slovenski prostor.

 

Ker sem z dijaki in sodelavkama sodelovala že trikrat, enkrat pa sem bila tudi skrbnica enega od krogov, sem si ustvarila vtis, kako dejansko delujejo SUK. Zdi se mi pomembno, da se dijaki poleg smotrne in varne uporabe interneta, naučijo marsikaj uporabnega, življenjske stvari, ki jim mogoče učni načrti ne namenijo posebne pozornosti, so pa zelo koristne. Ker smo sodelujoči vezani na roke objav, se učimo tudi odgovornosti, hkrati pa primerne komunikacije med sodelujočimi. Kaj pa menite vi, kaj se naučimo med raziskovanjem?

Strinjam se z vami, vsekakor je glavni namen, da se dijaki in učenci na različnih področjih urijo v sodelovanju na daljavo, ki zahteva drugačno komunikacijo, več previdnosti pri izražanju in več odgovornosti pri delu v smislu kvalitete in tudi pravočasnosti. Največje bogastvo je vedno učenje v skupini in če so to še nove, nepoznane skupine, ki prihajajo iz različnih krajev in regij Slovenije, kjer se ob raziskovanju pokažejo podobnosti in razlike v življenju in delu, je po mojem mnenju bogastvo znanja še večje.

Veliko so se naučili o lastnem življenju, pogledu lokalne skupnosti na različna življenjska vprašanja, razmišljanju Slovencev o pomembnih družbenih vprašanjih, kot so na primer zdravje, ekologija, politika, šolstvo, zgodovina, geografija in drugo.

Za raziskovanje so morali uporabiti lastne meritve in raziskave v obliki anket, intervjujev, opazovanj, zbiranju podatkov, itd. Pri obdelavi podatkov so morali biti inovativni in transparentni, naučili so se iskanja bistva in podajanja v strnjeni in smiselni obliki. Uporabili so veliko različnih vrst računalniških orodij in s tem spodbujali drug drugega k uporabi novejših.

Našli smo si prijatelje iz različnih krajev Slovenije in upam, da bodo stike vzdrževali tudi v prihodnosti.

Za učitelje, ki morajo delati v timu, je sodelovanje v SUK poseben izziv in tudi priložnost za osebno in strokovno rast, saj je soodvisnost znotraj šolskega tima in širšega SUK tima, kjer sodeluje do 10 šol, veliko. Medsebojno dopolnjevanje v znanju in spretnostih, osebnostnih značilnostih je velika. Od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko pozitivnih izkušenj bodo pridobili vsi ostali.

 

Šole sodelujejo v mnogih projektih in včasih ne sprejmejo povabila k SUK ravno zato, ker menijo: nočemo še ene od (ne)potrebnih obvez, jih imamo že dovolj. Kaj nudijo SUK (dijakom, mentorjem, šolam), da se jih večina sodelujočih šol vendarle ne odreče in pridno vztrajajo že tretje leto?

Pravzaprav bi to verjetno morali vprašati njih. Po njihovem pripovedovanju in kot kaže evalvacija, jih je pritegnilo ravno medsebojno sodelovanje in smiselna uporaba IKT, ki jo imamo vsi tako radi. Sodelovanje je omogočalo večjo motiviranost učencev in dijakov, možnosti posebno zanimivih aktivnosti za nadarjene učence in učence s posebnimi potrebami.

 

S kakšnimi težavami in radostmi se srečujete pri delu v SUK?

Težave so občasno povezane s težavami komunikacije kot verjetno povsod, kjer smo ljudje ključni akterji, občasno smo se srečali tudi s tehničnimi težavami. Vsekakor bi si tudi želeli, da bi imeli finančne možnosti optimalne in bi lahko metodologijo razvijali in širili naprej.

Največje darilo pa so vsekakor veseli in zadovoljni učenci, dijaki, njihovi starši in vsi sodelujoči učitelji in ravnatelji, ki so pokazali zanimanje za življenje in raziskovanje, za učenje in sodelovanje, ter željo za osebni in strokovni napredek. V Slovenskih učnih krogih imaš občutek, da si srečal ljudi, ki mislijo in čutijo enako kot ti, srečaš ljudi, ki so nosilci neverjetne pozitivne energije in veselja, kar je v teh razmerah res dobrodošlo in pravi čudež. Po mojem mnenju smo vsi skupaj ustvarili zanimivo oazo še vedno motiviranih državljanov za pozitivne spremembe. Naša Slovenija potrebuje in bo vedno potrebovala take sončne ljudi v pedagogiki in drugih znanostih, z njimi rastejo najlepši dosežki.

Spodbudno je opazovati, kako so učitelji uspeli v vsakem krogu mladim poiskati najmočnejša področja in nekateri so pravi skriti talenti. Tu je bilo vse dovolj priložnosti za, vsi so se lahko dokazali in pridobili samozavest.

Zelo so me razveselili tudi učitelji mentorji in koordinatorji, ki so pokazali široko znanje in odprtost za sodelovanje, nekateri so že pravi mojstri in skrbniki, kar pomeni, da imamo kar nekaj izobraženih učiteljev, ki lahko sodelovalno delo z učnimi krogi zdaj širijo naprej.

Želim si tudi, da bi lahko vsak učenec in dijak slovenskih šol vsaj enkrat izkusil tako preprosto in učinkovito sodelovalno učenje.  

Vsakdo, ki ga zanima karkoli v zvezi s tem, naj mi prosim piše: darja.znidarsic@guest.arnes.si. Naša SUK družina je dovolj velika  in dovolj odprta za vse. Dobrodošli!

Intervju opravila: mag. Gabriela Zver
 
 
Članek je bil objavljen v Šolskih razgledih (2014), klikni na sliko.  Dobrodošli čudež. Šolski razgledi, 2014, LXV, št. 19, str. 3.

 

 

Komentarji