Prevajanje – mala malica?

Ker sem se v preteklosti poleg poučevanja precej ukvarjala tudi s prevajanjem, sem želela, da tudi dijaki spoznajo to veščino. Tako sem z njimi izvedla zanimiv poskus. Pa ne prvič, pred leti smo se s sodelavkami  in dijaki lotili celo resnega literarnega prevajanja  slovenskih, madžarskih in angleških avtorjev, ki so bili potem tudi gosti naše šole in so bili navdušeni nad izdanimi knjižicami prevodov. Letos so pri poskusu sodelovali dijaki 3. letnika (gimnazijci skupine slovenščina kot jezik okolja in nekaj dijakov programov Ekonomski in Strojni tehnik) Dvojezične srednje šole Lendava.

Kako torej dijake naučiti odgovornega in kvalitetnega prevajanja? Preprosto. Najbolje je to storiti preko igre, s katero smo se nekoč na srečanju prevajalcev v Budimpešti pozabavali z drugimi profesionalnimi prevajalci.

Prvi prevajalec dobi izvirnik, ki ga ne sme nikomur pokazati. Pred tem se je potrebno dogovoriti, kdo bo prevajal v kateri jezik po dogovorjenem vrstnem redu prevajanja. Dijaki so imeli na izbiro slovenščino, madžarščino, angleščino, nemščino in španščino, torej jezike, ki se jih učijo na naši šoli. Prvi prevajalec potem pošlje svoj prevod naslednjemu prevajalcu, ki prav tako ne sme pokazati, kakšen prevod je dobil in kakšnega je poslal naprej. Tako se lahko prevajalec posveti samo prejetemu prevodu in se mora znajti sam. Seveda so dijaki pred poskusom prevajanja dobili vse potrebne napotke, kako se prevaja, na kaj mora biti pozoren dober prevajalec, katere priročnike naj bi uporabljali ipd. Dijaki so prevedli dve pesmici. Vedno opravimo dva preizkusa, za primer, če bi pri prevajanju nastala takšna škoda, da bi bili na koncu prevodi povsem neuporabni. Do tega ni prišlo, ker sem sledila vsakemu prevajalcu (ko so poslali svoj prevod prevajalcu, so ga tudi meni), da ne bi kdo črtal kar cele vrstice ali pa bi kakšno dodal. V enem primeru je prevajalec ustvaril nepotrebno podvojitev, kar sem potem popravila, sicer mi ni bilo potrebno posegati v  njihovo delo.

Prevajalo je 17 prevajalcev. Vse prevode smo potem po vrstnem redu prevajanja objavili v knjižici, s pomočjo katere se da lepo slediti napakam in odločitvam prevajalcev. Med izvirnikom in končnim sedemnajstim prevodom je seveda precejšnja razlika. Marsikaj se med prevajanjem izgubi, doda, popači in prevodi lahko ob spodrsljajih izzovejo tudi precej smeha. Naši dijaki niso bili pri svojem delu nič slabši kot prevajalci, ki smo se preizkusili v tem zabavnem prevajanju v Budimpešti. Tudi mi smo si marsikaj razlagali po svoje in ustvarili novo zanimivo različico pesmi. Dijakom dam vedno v prevajanje navidezno preprosto pesmico, ki to seveda ni, saj je polna pasti. Pri tem poskušajo ustvariti tudi kakšno rimo.

In kaj so se dijaki naučili? Po njihovih besedah predvsem odgovornosti: da se nikoli ne prevaja iz prevoda v prevod, temveč vedno samo iz izvirnika. Nekaj dijakov je prevajalo kar brez slovarja, saj so bili prepričani, da odlično obvladajo ciljni jezik. Hitro so se prepričali, da je to bila velika napaka. Slovarji ponujajo vedno kakšno boljšo rešitev, potrjujejo ali ovržejo neko prepričanje v pomen besede. Vsak pravi prevajalec uporablja slovarje. Drugo pomembno spoznanje je bilo, da ne smemo prevajati dobesedno, temveč prevajamo pomen besedila, in da je za kvaliteten prevod pomembno, da prevajamo samo v jezik, ki ga zelo dobro poznamo, obvladamo.

Intervju, obe knjižici in videa, v katerih dijaki berejo svoje prevode, si lahko ogledate tudi na spletni strani: https://sites.google.com/site/ljubimumetnost/nekdanji-projekti-krozka/prevajanje-2014

Pridobljeno znanje so lahko dijaki predstavili tudi na informativnih dnevih, kjer so se tako naši dijaki kot učenci iz osnovnih šol preizkusili v prevajanju frazemov v prej navedene jezike. Prav na teh primerih so lahko naši dijaki pokazali, kaj so se naučili, saj so učencem pomagali kot svetovalci, kako se lotiti prevajanja, s katerim slovarjem si je dobro pomagati, na kaj morajo biti pozorni. Od tod tudi naslov tega prispevka in poimenovanje delavnice z učenci. Je torej prevajanje mala malica? Ugotavljamo, da nikakor ni.

mag. Gabriela Zver 

Članek je bil objavljen v Šolskih razgledih (2014), klikni na sliko. 

Šolski razgledi, 2014, LXV, št. 8, str. 13. 

 

 

 

 

 

 

 

Lahko pa si tudi ogledate pogovor z dijaki: