V Global Teenager Project (GTP) lahko sodelujejo osnovne in srednje šole (gimnazija, poklicne šole). Srce projekta predstavljata Bob Hofman iz Nizozemske in Eliane Metni iz Libanona, v Sloveniji pa pripada ta vloga Darji Žnidaršič. Gre za način učenja, ki ustreza 42 državam po svetu. Učenci lahko komunicirajo preko spleta v različnih jezikih: v angleščini, francoščini, španščini, nizozemščini, nemščini in v arabščini. Letos se je pridružila še slovenščina.
Mentorice SUK-a na DSŠ so: Mária Gáal, Ildikó Kovač in vodja
projekta mag. Gabriela Zver.
Projekt je potekal 11 tednov: od 13. februarja 2012 do 6. maja 2012.
Delovno okolje, v katerem smo šole objavljale svoje gradivo, se imenuje Wiki. Iz istega vzroka kot Wikipedija. Obe okolji zbirata znanje celega sveta, in sicer na hiter, učinkovit način. Na Havajih imajo avtobus, ki vozi od letališča do drugih postaj, in kjer ljudje pogosto vzklikajo: »Wiki, wiki!«, kar pomeni: »Hitro, hitro!«
Tudi naši dijaki so »hitro«, torej v kratkem času (pol leta) prispevali v projektu GTP in SUK svoj delež spoznanj o domačem okolju celemu svetu ter so se hkrati učili od vseh drugih sodelujočih šol.
Tako je Warda Cunninghama navdihnila havajska navada vzklikanja potnikov in je spletno stran poimenoval WikiWikiWeb, temu sta sledila znana Wikipedija ter seveda naše delovno okolje Wiki in druge podobne znane strani.
Projekt poteka po dogovorjeni časovnici:
V prvem tednu dobijo šole nalogo, da preizkusijo spletno stran, ki jo bodo redno uporabljale za učenje na daljavo, za svoje objave v delovnem okolju Wiki.
Drugi teden se dijaki in mentorji predstavijo drugim šolam, kar pomeni, da predstavijo svojo šolo in svoj kraj.
Naši dijaki so se predstavili v slovenščini (ter angleščini) tako:
Üdvözlünk benneteket! Pozdravljeni!
Kot vidite iz
pozdrava, smo dvojezična srednja šola. V tem projektu bomo sodelovali
gimnazijci 3. a- in 3. b-razreda. Oglejte si naš video, kjer boste zaznali naš utrip. Morda pa se
bo naš pravi jaz pokazal bolj v tem delovnem posnetku: funny video.
Na Dvojezični srednji
šoli v Lendavi poteka pouk v slovenščini in madžarščini, ki sta
učna jezika, učimo pa se še tri tuje jezike: nemškega, angleškega in španskega.
Dijaki se lahko izobražujejo v različnih programih: npr. v Gimnazijskem in v
drugih strokovnih programih, kot so Ekonomski tehnik, Strojnik tehnik in v
različnih triletnih poklicnih programih.
Posebnost naše šole je, da so strokovne ekskurzije del našega dvojezičnega
pouka, tako smo letos 3 dni spoznavali Budimpešto in okolico.
• Ste vedeli, da smo v času reformacije prav v Lendavi imeli prvi pomembno tiskarno ne le na področju Slovenije, temveč celotne nekdanje Jugoslavije?
• V našem kraju smo vedno poskušali živeti v sožitju ljudje različnih narodnosti in različnih ver (katoliške, evangeličanske in židovske), tako imamo v Lendavi tudi obe cerkvi in sinagogo. Židje so pustili pomembne sledi v bogati meščanski kulturi in gospodarstvu Lendave.
• Ste vedeli, da smo najbolj oddaljen kraj od Ljubljane ali recimo to, da ima okolica Lendave najmanj padavin v Sloveniji?
• In da samo v Murinih mrtvicah raste vodna praprot plavček?
• Ste vedeli, da globine naše pokrajine skrivajo veliko bogastvo: npr. geotermalno vodo, ki je pomembna za zdravilišče, za gojenje orhidej v bližnjem Dobrovniku in da s to vodo ogrevamo tudi našo šolo?
• Verjetno pa veste, da leži Lendava na tromeji: Slovenija, Hrvaška, Madžarska, zelo blizu pa je tudi avstrijska meja.
Oglejte si galerijo slik na spletni strani Turizma Lendava ali galerijo slik na občinskih spletnih straneh (klikajte majhne ikone v zgornji vrstici) , kjer najdete tudi kratke predstavitve naših kulturno in zgodovinsko pomembnih zgradb in zgodovino kraja.
Tretji in četrti teden morajo dijaki objaviti raziskovalno vprašanje, ki je povezano z izbrano temo SUK-a. V šolskem letu 2011/2012 so to bili Izzivi 21. stoletja. Pri tej fazi projekta je potrebno raziskovati in iskati informacije na klasičen način: s pomočjo strokovne literature, na terenu s pomočjo anket, intervjujev, pri ustreznih inštitucijah ipd. Dijaki posameznih šol objavijo eno vprašanje, dobili pa bodo vprašanja drugih sodelujočih šol. Nato se z iskanjem odgovorov na vprašanja ukvarjajo naslednjih pet tednov. Svoje odgovore na vprašanja drugih šol objavijo na spletni strani GTP/SUK.
Deseti teden vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov in ga dopolni s svojim znanjem ter tako napiše raziskovalno nalogo.
Enajsti teden šole analizirajo izkušnje, povzamejo misli in kujejo načrte za naslednji učni krog. Od SUK-a prejmejo (že prvi teden) tudi BlackBerryjev Playbook (tablični računalnik), ki ga lahko uporabljajo pri svojem delu.
Vas zanima, kakšno raziskovalno vprašanje so zastavili naši dijaki? Bilo je zastavljeno tudi v angleščini.
SOCIALNA NEENAKOST
Bogastvo, moč in vpliv so med posameznimi skupinami ljudi zelo neenakomerno razporejeni. Tako imajo nekateri več, drugi bistveno manj sredstev za preživetje. Ta neenakost je danes, v 21. stoletju čedalje večja. Bogate države postajajo vedno bolj bogate, države tretjega sveta čedalje bolj revne. Ta razlika se kaže tudi znotraj posameznih držav.
Naše vprašanje se glasi:
Kakšno je razmerje v vašem kraju med tistimi z višjim prihodkom in tistimi z nižjim?
a) Kako uspejo preživeti družine, ki imajo drastično nizke prihodke?
Kako morajo te družine porazdeliti denar, da bodo preskrbljene s hrano, vodo, elektriko in bodo zmogle plačati še položnice za davek na hišo oz. najemnino za stanovanje, odvoz smeti, si kupiti potrebščine za osebno higieno. Pri tem upoštevajte, da je lahko mesečni prihodek 4-članske družine 500 evrov. Torej, koliko elektrike, vode, lahko porabijo, koliko hrane lahko kupijo in ali jim ostane še kaj denarja?
b) Kako bi lahko odpravili velike razlike med bogatimi in revnimi?
Predlagajte konkretne rešitve. Menite, da je projekt Venus utopija? Svoj odgovor natančno pojasnite.
Oblika odgovora:
Od vas pričakujemo zanimiv zgoščen povzetek spoznanj. Ne pozabite navesti virov. Izvedite anketo (povprašajte pri prijateljih, sorodnikih – pri različnih starostnih skupinah) in rezultate prikažite s pomočjo grafa. Pojdite tudi do različnih institucij, ki se ukvarjajo s socialno problematiko.
Lep pozdrav iz Lendave! :)
Kot je bilo že navedeno, je vsaka šola postavila eno raziskovalno vprašanje, temo. Sodelujočih šol je bilo 9, torej je morala vsaka šola odgovoriti na 8 vprašanj.
Kakšna so bila vprašanja drugič šol? Sledijo le kratke verzije:
Kako v 21. stoletju ohraniti pitno vodo
Uporaba gensko spremenjenih organizmov in njihovih produktov v Sloveniji
Je hrana dijakov ustrezna?
Nestrpnost do različnih vrst družin
Pomen osebnega stika pri vsakodnevni komunikaciji v dobi tehnološke družbe 21. stoletja
Kako lahko gradbeništvo pripomore k zmanjšanju porabe energije in k varčevanju z energijo?
Ločevanje odpadkov
Vloga domoljubja v naši družbi
Ko so naši dijaki po nasvetih mentoric raziskovali in prišli do novih spoznanj, bogatega gradiva, so oblikovali odgovore in jih objavili na podstraneh šol v delovnem okolju Wiki. Enako so storile druge šole, ko so odgovarjale npr. na naše vprašanje.
Iz vseh njihovih odgovorov so morali naši dijaki napisati raziskovalno nalogo in dopolniti spoznanja drugih šol s svojimi.
Naši dijaki so iz bogatega gradiva ustvarili 16 strani dolgo nalogo, ki jo lahko preberete na spletni strani šole, podstran Projekti: http://www.dssl.si/doc/11_Socialna_neenakost.pdf
Dijaki so sami predlagali tako aktualno raziskovalno vprašanje in tega smo bile mentorice še posebej vesele. Da so se pa nato vse šole tako poglobile v njihovo raziskovalno vprašanje in zbrale toliko uporabnega gradiva, so bili presenečeni celo naši dijaki. To je bilo pomembno že zato, ker so se vsi v projektu sodelujoči dijaki še bolj zavedli resnosti težkih socialnih razmer in socialnih razlik med ljudmi. Ugotovili so, da moraš biti velik mojster preživetja, da lahko preživiš s tako drastično nizkimi prihodki. Situacija je toliko hujša, ker se ljudje sramujejo revščine, čeprav največkrat niso krivi sami, da živijo na robu preživetja. Seveda so dijaki iskali rešitve problema. Zavedajo se, da bi bila osnovna rešitev že to, če bi ljudje nehali biti pohlepni. Ne more imeti v rokah večino bogastva peščica ljudi, ostali pa naj se pač znajdejo in nekako preživijo. Dijaki menijo, da verjetno nikoli ne bomo vsi enaki, saj nismo sposobni zaživeti po pričakovanjih projekta Venus, kljub temu pa bi veliko pomagalo, če bi se zmanjšale pretirane razlike med plačami.
Poglejmo podrobneje, kako smo organizirali svoje delo, kako smo oblikovali raziskovalne skupine.
Sodelovalo je 26 dijakov: 6 trojic in 2 četverici.
V vsaki trojici in četverici so se znašli:
- 1 zelo skrben in odgovoren dijak, največkrat odličen ali prav dober dijak,
- 1 (2) skrben dijak, ni najboljši učenec, zna pa biti zelo kreativen, da se ga pritegniti k delu,
- 1 dijak s slabšim občutkom za odgovornost, potrebno ga je priganjati k delu, morda se nanj ne da vedno zanesti.
Na oblikovanje skupin je poleg odgovornosti vplivalo še:
- temperament dijakov, v skupini so se znašli ljudje z raznolikim temperamentom (v neki skupini naj ne bi bili sami tihi in mirni ljudje, v drugi pa le glasni in živi);
- bližina bivanja dijakov; poskušali smo v skupino zbrati take dijake, ki živijo čim bliže drug drugemu, da ne bi bilo težav s prevozom in bi se zlahka dobivali ter raziskovali.
Čemu sodelovati?
Niso vsi dijaki enako motivirani, eni z veseljem opravijo garaško delo, drugi potrebujejo dodatno motivacijo. Tako smo dijake seznanili z dogovorom mentoric, da si bodo poleg certifikata, ki ga dobijo vsi udeleženci, prislužili dodatne točke pri zadnjem pisnem preverjanju pri predmetih mentoric, torej pri geografiji, biologiji in slovenščini. Pri vsakem predmetu dobijo po 2 dodatni točki, če bodo opravili vse obveznosti. Če ne opravijo vseh, potem dobijo toliko točk, koliko so si jih prislužili in si lahko sami izberejo predmete, pri katerih jih bodo unovčili, vendar pri enem predmetu ne smejo izkoristiti več kot 2 točki.
Izkazalo se je, da je to bila primerna motivacija. Tako so menili dijaki, zadovoljne smo bile tudi mentorice, hkrati pa so našo idejo sprejeli tudi drugi učitelji šol, ki so se udeležile projekta, uporabili jo bodo v novem šolskem letu, v novem krogu.
Kako smo lahko ocenili delo dijakov, ki je potekalo po pouku, popoldne, v skupinah, po elektronski pošti?
Delo dijakov, njihovo ažurnost pri oddaji nalog, način komuniciranja z nami ter s sošolci smo skrbno opazovale in vodile, toda dijaki so po vsaki fazi opravili samoocenitev, ki je naša opažanja potrdila ali pa razjasnila. Večina je bila zelo iskrena in samokritična.
Tako so vsi izpolnili ta list za samoocenitev:
Poročilo WIKI/SUK
Ime in priimek: _______________________________
Ime naloge: _______________________________
V skupini sem prispeval(a) ____ % pri izvedbi naloge od 100 %.
Opravil(a) sem naslednje naloge oziroma prispeval(a) naslednje ideje:
V svoj del naloge sem vložila(a): _____________ ur/minut dela.
Kaj je dal projekt dijakom?
Čemu sodelovati v projektu, kaj imam od tega?
Dijakom so bile všeč različne faze projekta: snemanje predstavitvenega filmčka o šoli in Lendavi, raziskovanje, pisanje raziskovalne naloge, mnogim tudi to, da so lahko sami izbrali raziskovalno vprašanje.
Delo v skupinah jih je večinoma navdušilo, razen v kakšni izjemi, kjer so skupino razočarali kakšni neresni posamezniki. Všeč pa jim je bilo, da so bili nagrajeni z dodatnimi točkami za svoje delo. Prijetno so jih presenetila vprašanja drugih šol, saj so se bali, da bodo dolgočasna. Največja težava je bila, da je bilo potrebno oddati raziskovalne naloge prav takrat, ko je bilo v šoli največ preverjanj znanja za oceno, zato smo tudi mentorice predlagale na seminarju, da bi se spomladanski krog začel mesec prej ali pa bi nam dali možnost sodelovanja na jesen, takoj ob začetku pouka. Med pozitivno izkušnjo so šteli tudi možnost uporabe BlackBerryjevega tabličnega računalnika pri raziskovanju, saj si ga vsi ne morejo privoščiti ali pa ga preprosto ne želijo imeti, ga pa z veseljem preizkusijo.
Dijaki in mentorice upamo, da se bosta projekta SUK in GTP razvijala tako, da bomo enkrat imeli priložnost sodelovati s slovensko govorečimi dijaki po svetu, z izseljenci.
Vse tri mentorice (poleg mene še Mária Gaál in Ildikó Kovač) smo zapisale tudi svoje občutke ob zaključku projekta. Iz njih lahko povzamem naslednje: vsem trem je bil projekt zelo zanimiv, saj smo se iz danih tem vsi veliko naučili, tudi mentorice od bolj angažiranih dijakov, ki so zbrali veliko gradiva. Še posebej nam je bila v veselje, v zadovoljstvo energija pozitivno naravnanih dijakov. Kar nekaj jih je bilo zelo prizadevnih.
Ker smo bile mentorice tri, nam je nekako uspevalo usklajevati termine srečanj med odmori ali med kakšno luknjo v urniku, da smo lahko sproti koordinirale delo posameznih skupin in skupaj določale smernice dela ter roke za oddajo gradiv. Skupaj smo jih potem tudi točkovno nagradile.
Naša šola pa je bila tudi gostiteljica usposabljanja učiteljev mentorjev, ki so na dvodnevnem seminarju lahko izmenjali bogate izkušnje, ki so jih pridobili med poskusno slovensko različico učnih krogov, hkrati pa so lahko spoznali in si ogledali tudi naše čudovito mesto, ki so ga dijaki predstavili na spletni strani, mentorice pa v živo, ko smo učitelje popeljale skozi Lendavo in jim predstavile nekaj kulturno-zgodovinskih znamenitosti našega kraja.
V času usposabljanja so učitelji, razdeljeni po delovnih skupinah, oblikovali kar nekaj izdelkov, ki predstavljajo delo v GTP ter SUK in bodo v veliko pomoč šolam, ki se nam bodo na novo pridružile v novem šolskem letu: pri tem si bodo lahko pomagale z nastalimi brošurami za osnovne ter srednje šole, ogledajo si lahko predstavitveni film o SUK-u in pregledajo bogato gradivo v spletni učilnici SUK-a. Učitelji pa smo pripravili tudi načrte za jesen 2012 in pomlad 2013. Medtem ko berete ta članek, dijaki in mentorice DSŠ Lendava že pridno delamo, raziskujemo, zbiramo gradivo z novo generacijo, tokrat z dijaki 2. letnika in z dijaki lanskega 3. letnika, ki so želeli ponovno sodelovati.
Dijaki 3. a in 3. b so imeli tudi to čast, da sta jim lahko v času seminarja in delavnic za mentorje (1. in 2. junija 2012) certifikate za sodelovanje v projektu poleg mentoric podelila tudi glavna koordinatorja tega projekta: Darja Žnidaršič in Bob Hofman, ki sta se z njimi pogovarjala o izkušnjah, ki so jih pridobili v času projekta ter o njihovemu pogledu na svet.
Ker je ta številka Lindue tematsko posvečena obletnici ter bogati zgodovini našega kraja in ker tudi jaz obožujem njegovo lepoto, sem s toliko večjim zadovoljstvom in ponosom skupaj z dijaki in sodelavkama predstavljala Lendavo drugim mentorjem SUK/GTP.
Prav tako ni bilo naključje, da sem pred leti za kratki filmček, priredbo Shakespearjevega Hamleta, v katerem so glavno vlogo odigrali naši nekdanji dijaki, uporabila prelepo estetsko kuliso: lendavske zgodovinsko, kulturno in arhitekturno pomembne znamenitosti, ki jih obdaja posebna patina, iz ozadja pa jih pri tem podpira čudovito barvito »likovno« ozadje mesta.
Komentarji
Objavite komentar