DANES JE PRIŠLA DOPISNI
Danes je prišla dopisni
ca. Drejči nisem pusti
la pri tebi uha
nov? To je bilo na
njej. Danes je prišla dopis
nica. Drejši nisem pus
tila pri tebi u
hanov? To je bilo
na njej. Danes je prišla do
pisnica. Drejči nisem
pustila pri tebi
uhanov? To je
bilo na njej. Danes je prišla
dopisnica. Drejči ni
sem pustila pri te
bi uhanov? To
je bilo na njej. Danes je pri
šla dopisnica. Drejči
nisem pustila pri
tebi uhanov?
To je bilo na njej. Danes je
prišla dopisnica. Drej
či nisem pustila
pri tebi uha
nov? To je bilo na njej.
SPREHAJAJO SE, USEDEJO SE V PARKU
Sprehajajo se, usedejo se v parku, pridejo ven, Sonce, obraze
Obrnejo proti Soncu, usedejo se, uležejo se
Na travo, hodijo med grmovjem
Tiho se pogovarjajo, počasi, tako drug poleg drugega
In včasih se tudi smejejo, nekdo se rezko zasmeje
Ali posedajo na neki klopi, gledajo vodo
Tisti majhen veter na vodi, kako valovi
Ustavijo se pod drevesi, nekakšen ptičji glas
In kakšne močne vonjave, da je Tam ali ni, in
Kako naj bo, da je smrdljivo in umazano in gnilo
In da je navsezadnje vseeno, ker se igrate
Potem preglejujejo popke, pretipljejo drevesna
Debla, in o teh se pogovarjajo ali molčijo
O drevesih, o grmovju, da kaj je to za vrsto trave
In o vodi, o Soncu in o vetru, o teh.
PISMO UREDNIKU ANTOLOGIJE Z NASLOVM PEMS FOR BOSNIA
(tistih nekaj duš)
(tistih nekaj daš pa, vsaj tista ena, ki zaradi nečesa prebere
pesmi)
(tisti je tako ali tako treba vedeti, da)
(prav o tistih, pisati prav o tisti stvari) (da) (ni mogoče)
(ni mogoče, ne znam, kajti) (zaman, ne)
(tega se ne bomo nikoli rešili, da mi)
(mi, da, ubijemo druge drugega, eden drugega le ubije)
(pobije)
(zaman, tega se ne bom rešil nikoli, ker s tem niti nisem)
(nisem s tem, če ne mislim na to)
(če gledam, je to film, tisto je le nek film, nisem tam, tisto
nisem jaz)
(kot neko dete, vsak tako gleda, če ustrelijo) (ni resnično) (le
gledam v tistega otroka, toda ne zamislimo se, nekaj bereš, vse
take stvari se zgodijo, lahko se ve, da toda ali mogoče tudi
občutiti)
(prizadevanje) (jaz si prizadevam)
(jaz)
(prizadevam si misliti na tisto, da mi, da torej ubijemo drug
drugega, kurc ve, zakaj, zdaj sem to napisal, trudim se biti
pozoren, gotovo prisluhnem, pa vendarle, niti najmanj ne prisluhnem)
(da, toda čemu potem prisluhneš, oče, možno je tudi to)
(mislim, da se poserjem na to)
(na primer, da naj pote pač crknejo, to mi pride na pamet, in
možno je, da se poserjem naa njih, resnično, serjem se na vas,
zdaj sem si to zamislil, da ne bom mislil na nič, ker to ni niti
možno, in si ne morem niti predstavljati, kako nekdo drug opravi
sam s seboj, ko krene za vonjem juhe po dolgi, dolgi veži proti
kuhinji)
(26. april 1993)
Prevedla: Gabriela Zver
Komentarji
Objavite komentar