Ustvarjalnost kot izhodišče za spoznavanje zgodovine Lendave

Ste se kdaj vprašali, koliko poznajo Lendavo in njeno zgodovino srednješolci Dvojezične srednje šole Lendava? In kako približati mladim zgodovino na zanimiv način, saj jih faktografsko podajanje informacij o znamenitostih žal ne pritegne, pa naj so podatki še tako fascinantni. Kot njihova učiteljica sem se zavedla še nečesa. Verjetno je marsikomu samoumevno, da poznajo dijaki vsaj nekaj osnovnih zgodovinskih dejstev o Lendavi, ali? Ne, ni tako. S porastom vpisa dijakov v naše nove strokovne in poklicne programe je naraslo število dijakov iz enojezičnih šol (od Turniška do Odrancev in Murskega Središća), kjer se niso učili o zgodovini Lendave, temveč o svojem kraju, kar je razumljivo.

Kako torej na zanimiv način podati zgodovino Lendave dijakom iz sosednjih občin in kako razširiti, poglobiti poznavanje lastnega kraja mladim domačinom? Nekega jesenskega dne sem bila spremljevalka mag. Bernadette Horváth, ki je pripravila zanimivo učno uro o zgodovini Lendave in je potem dijake popeljala na ogled izbranih znamenitosti, jaz pa sem od njih nato pričakovala, da napišejo spis, v katerem bomo bralci spoznali namišljeno družino ali osebo (bogato ali revno, določenega statusa, poklica), ki je živela v eni od sob lendavskega gradu. Čeprav dijaki triletnih programov niso navdušeni ustvarjalci pisnih izdelkov, so nastale čudovite zgodbe, polne intrig, ljubezni, poustvarili so pravo vzdušje izbranega zgodovinskega časa.

Ob tej izkušnji se mi je porodila ideja za nove delavnice. V tednu dejavnosti smo se namreč odločili za poseben pristop k pouku: Sandra Vida se je domislila, da bi dijaki iz različnih programov, razredov in letnikov, ki so ostali na šoli, drugi so namreč imeli druge obveznosti (tekmovanja, posebni projekti ipd.), ustvarili mešane razrede. Nastali so po naključju, kot so stali v skupni predavalnici.

Pouk se je začel, dijaki so torej na eni od predhodnih delavnic dobili namig za našo. Le-ta je v našem
primeru bil doodle in je vseboval vsebinske elemente naše delavnice (glej sliko), z njegovo pomočjo so dijaki poiskali tudi razred. K sodelovanju sem povabila sodelavko Lijano Hanc Krapec. Najprej so prisluhnili najinim navodilom.

Dijaki so na listih A3 zagledali podobe predmetov, zgradb, ki predstavljajo Lendavo v določenem obdobju. Izbranim predmetom, zgradbam so morali dahniti življenje. Svojo zgodbo so morali postaviti v preteklost, pri tem pa uporabiti izmišljene osebe ali posebne poklice, značilne za naše okolje. Prva dvojica je na listu ustvarila dve ali tri večstavčne povedi, nato se je premaknila k naslednji nalogi s sliko iztočnico, pri tem je upoštevala že napisan začetek zgodbe in dodala svoj preobrat ali zanimivost, zadnji par pa je seveda zgodbo ustrezno zaključil. Dijaki so imeli 6 minut časa za eno postajo. Da bi poustvarili pravo vzdušje, je bil prostor zatemnjen in ustvarjalo se je ob soju sveč. Slišati je bilo staro kavarniško glasbo, s projekcije je grela GIF-animacija kamina z gorečimi drvmi.

In kaj so ustvarili naši nadobudneži, med katerimi so bili tako dijaki iz našega okolja, kot tudi dijaki iz sosednjih občin, ki Lendave in njene zgodovine v času pisanja še niso poznali oziroma je čisto vsi niso dovolj? Seveda smo jim naknadno pojasnili, kaj so si napačno razlagali, in kaj so zadeli. Tako so se zgodovino Lendave učili na nov način: najprej s predvidevanjem in bujno domišljijo, kar so pogosto začinili s precejšnjo mero humorja in provokacije, nato pa s popravki in z dopolnitvami profesoric na podlagi zgodovinskih dejstev. Da, tudi takšen pristop deluje.

Naloga:

Štefan Galič je bil v širšem slovenskem kulturnem prostoru znan predvsem kot grafik, je najboljši slovenski lesorezec zadnje tretjine prejšnjega stoletja.

Ko sem zagledala njegovo podobo v enem od lesorezov, sem …

Izdelek dijakov:

… se ustrašila. Pomislila sem na smrt in trpljenje, ki ga je doživljal spoštovani gospodič Štefan Galič. Njegov obraz je jasno prikazoval trpljenje, ki ga je doživljal kot svobodni umetnik. Les, iz katerega mu je štrlela glava, je spominjal na krsto. Ustrašila sem se. Njegova podoba je bila izmaličena, saj se jasno vidijo rane, iz katerih izteka kri.

Odpravila sem se iz galerije, saj nisem mogla prenesti te negativne energije. Ko sem prišla domov, me je še vedno spremljala podoba slike. Nisem mogla zaspati, kajti moje misli so krožile …

… in tako sem prebedela celo noč. Zjutraj, ko sem slišala petelinje kikirikanje, sem vstala in se odpravila v kuhinjo. Ko sem pripravljala zajtrk, sem slišala trkanje. Šla sem pogledat, kaj je to trkanje, ta ropot. V dnevni sobi sem zagledala zgoraj opisano podobo in omedlela.

Lučka Vidič, David Režonja, Vanes Tot, Ines Herženjak, Laura Flegar in Mišel Szőke

---------------------------------------------------------

Naloga:

Obdobje med letoma 1867 in 1914 je bilo zlato obdobje razvoja mesta. Meščansko življenje ilustrira tudi soba na sliki. Bogato okrašeno, z rdečim žametom tapecirano pohištvo, izrezljano iz mehkega lesa in pobarvano na črno, daje vtis ebenovine. Nekoč je bilo last lendavske židovske družine Eppinger.

Ko so me nekega dne povabili na popoldanski čaj, sem ugotovila, da je njihov sin …

Izdelek dijakov:

… bil vodilni lastnik podjetja, zato je imel veliko denarja. Ker pa je bil jud, so ga hitro odstavili in ga vrli na cesto. Doma je s težkim srcem sporočil svoji družini, da je izgubil delovno mesto. Imel pa je …

… veliko denarja. Z njim je ustanovil svoje podjetje nogavic. Le-to je hitro raslo in imelo vedno več zaposlenih. Kmalu je postalo znano po vsej Evropi. Njihove nogavice so nosili vsi: od bogatašev do preprostih ljudi, saj so imele zmerno ceno.

 

Med obiskom Berlina je na njegove nogavice naletel tudi svetovno znani pianist, ki igra z nogami, Schwanz. Nogavice so ga tako navdušile, da si je želel ogledati tovarno v Lendavi, v kateri so jih izdelovali. Ko so Lendavčani izvedeli za novico, so bili tako veseli, da so Schwanza povabili nastopati pred Eszterházyjem, Eppingerjevemu sinu pa so ponudili nekdanjo službo. Schwanz je po Evropi še naprej oglaševal Eppingerjeve nogavice.

Hana Banfi, Tim Farkaš, Marko Bajs, Grega Novak, Dea Gal, Robert Požonec

-------------------------------------------------------

Naloga:

Začetki zapisovanja v dolnjelendavski Manuale Pharmaceuticum oziroma v knjigo receptov segajo v drugo polovico 19. stoletja. Knjiga receptov je bila v uporabi vse do srede 20. stoletja, ohranili pa so jo vestni lendavski lekarnarji. Rokopis vsebuje 3729 receptov zdravil in opisov postopkov izdelave v latinskem in nemškem jeziku iz časov, ko zdravil še niso izdelovale farmacevtske družbe, temveč so jih lekarnarji na osnovi svojega znanja in vesti iz svojih sestavin mešali kar v lekarnah.

Tako sem svojo prvo službo dobila prav v tej lekarni. Že prvi dan službovanja sem se vprašala …

Izdelek dijakov:

… ali sem jo torej našla. Postala sem lekarnarica lendavske lekarne. Moja naloga je bila izdajanje zdravil na recept, ki jih je napisal zdravnik. Nekega dne je v lekarno prišel doktor Horvat, ki naj bi bil moj novi sodelavec, saj sem v lekarni nujno potrebovala pomoč.

S svojimi brki in brado je bil Horvat zelo privlačen zdravnik. Bil je zelo izobražen in suveren pri svojem delu. Ob pogledu nanj mi je zastal dih in seveda sem se vanj zaljubila. Nekega dne je prišla do njega stranka …

… lepe postave, visokega stanu in v Horvatovih očeh sem zagledala iskrice. Ljubosumje me je premagalo. V besu sem zagrabila najbližjo steklenico, ki je bila polna strupa. Sunkovito sem jo vrgla proti stranki, a sem zadela Horvata, saj se je stranka umaknila. Horvat je tako pristal v bolnišnici in je še tisto noč umrl. Jaz sem od žalosti vzela puško in se ubila.

Vanesa Tot, Ines Herženjak, Erik in Luka, Lučka Vidič, David Režonja

--------------------------------------------------------

 Naloga:

Dežnikarna v Dolnji Lendavi je nastala iz šivalnice Béle Wortmana leta 1904 v zgradbi, ki je stala na dvorišču Hranilnice v Dolnji Lendavi, danes t. i. Bela hiša. Bila je prva dežnikarna na ozemlju madžarske kraljevine in tako uspešna, da se je že čez 2 leti preoblikovala v delniško družbo, naslednje leto pa so zgradili novo impozantno tovarniško zgradbo na robu zahodnega dela takratnega mesta.

In v tej uspešni dežnikarni je delala tudi moja žena. Nekoč sem jo čakal po službi …

Izdelek dijakov:

… cel dan, da bi jih pripravil presenečenje ter jo povabil na večerjo. Peljati sem jo želel v najino najljubšo restavracijo, da bi proslavila obletnico poroke. Po večurnem čakanju se je končno prikazala moja prelepa žena in me objela. Odšla sva do avta in se zapeljala proti restavraciji …

… ki je bila vsa razsvetljena z najlepšimi svečami, mize so bile okrašene s krvavo rdečimi vrtnicami in na stenah so visele slike največjih umetnikov. Usedla sva se. Istočasno sva želela nekaj povedati, vendar sem ji prepustil prvo besedo. To, kar sem potem slišal, me je pretreslo. Za hip se mi je stemnilo pred očmi. Vsa ta leta zakona mi ni priznala, da služi svoj denar z razkazovanjem telesa …

… začel sem se spraševati, ali mi žena prikriva še kaj hujšega. Pri srcu mi je bilo zelo težko, saj sem začel dvomiti v najino zaupanje in zvezo. Mučilo me je tako zelo, da sem jo vprašal, ali ima še kaj povedati. Odgovorila mi je, da je to bila edina stvar, ki mi jo je prikrivala, saj ni vedela, kako se bom s tem sprijaznil. Ker imam svojo ženo zelo rad in jo poskušam razumeti tudi v najhujših trenutkih, sem se odločil, da jo bom razumel tudi sedaj. Obljubila mi je, da v najinem zakonu ne bo več skrivnosti ter da si bo poiskala novo službo.

Laura Flegar, Mišel Szőke, Samira Hartmann, Laura Šijanec, Vanesa Tot, Ines Herženjak

---------------------------------------------------------

Naloga:

Bilo je vroče popoldne 1916, ko smo se s prijatelji zbrali pred trgovino v središču Lendave. Nisem vedel, da bo moj stric Jurij Novak …
 
Izdelek dijakov:

… odprl trgovino z začimbami in alkoholom ter kavarno. Čeprav še nismo dopolnili 18 let, nam je ponudil kozarec svojega najboljšega vina. Moji starši so nepričakovano prišli kupit začimbe, zato sem se skril pod mizo, da me ne bi opazili.

Moj oče je zelo strog in mi najverjetneje ne bi dovolil, da pijem. Od strahu nisem opazil, pod kakšno mizo sem se skril. Bila je namreč polna popra in čutil sem, da bom kihnil. Kihanja nisem mogel zadržati. Kihnil sem tako glasno, da je odmevalo po trgovini.

Moj oče je to slišal ter pogledal pod mizo. Zelo sem ga razočaral. Zgrabil me je za roko in me vlekel do naše hiše. Ker je bil zelo strog, sem še tisti večer dobil eno za ušesa. Moja mama je bila zelo dobrosrčna ženska. Prijela me je za roko in me potegnila vstran od očeta. Bila je edina, ki je bila na moji strani …

Oskar Nemec, Erik Horvat, Urška Marič, Laura Feher, Hana Banfi, Tim Farkaš

---------------------------------------------------------

Naloga:

V nekdanjem slavnem hotelu danes (od leta 2006) deluje mestna hiša. Nekdanji lastniki kompleksa zgradb, Eszterházyji, so zgradili njegov osrednji del, ki je služil kot zgradba za goste. Dolnjelendavska hranilnica je uspešno poslovno leto 1891 kronala tako, da je zgradbo kupila, razširila in odprla slavni hotel.

Prav tega leta sem tu začel delati kot natakar. Tako se je nekega dne pred hotelom ustavila kočija, iz katere je …

Izdelek dijakov:

… izstopil znani nemški pianist Schwanz. Prišel je iz Berlina, da bi v hotelu zabaval goste. Znan je bil po svojem slogu igranja z nogami.

S kočijo so pripeljali tudi klavir, ki so ga s pomočjo natakarjev postavili na oder. Med tem, ko si je Schwanz umival noge, nas je z obiskom presenetil Eszterházy. Nad Schwanzevim slogom nastopanja je bil zgrožen, saj se mu ni zdel higienski.

Trdil je, da je njegovo dejanje odvratno, da to ni prava umetnost. Gostje hotela pa so bili nad nastopom naravnost navdušeni, saj so končno videli nekaj nenavadnega. Ko je Eszterházy opazil, kako ljudje uživajo, mu je postalo žal, da je kritiziral Schwanza. Zvečer se je odpravil k njemu, da bi se mu iskreno opravičil. Umetnik je po opravičilu molčal, nato pa se je začel na ves glas krohotati.

Marko Bajs, Grega Novak, Dea Gal, Robert Požonec, Oskar Nemec, Erik Horvat

mag. Gabriela Zver

 

Objavljeno v reviji Lindua (2017): ZVER, Gabriela. Ustvarjalnost kot izhodišče za spoznavanje zgodovine Lendave. Lindua, 2017, letn. 11, št. 119, str. 35-39.

Viri (za opise slik):

·          Spominska soba Štefana Galiča, Galerija-Muzej Lendava: http://www.gml.si/sl/zbirka-spominska-soba-stefana-galica/ [2017].

·          180 let lekarništva v Lendavi, Muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva Lendava, Galeriija-Muzej Lendava: http://www.gml.si/sl/muzejska-depandansa/ [2017].

·          Od prve Avstro-Ogrske dežnikarne do znamenitega Indipa: http://www.pomurec.com/vsebina/23257/Od_prve_Avstro-Ogrske_deznikarne_do_znamenitega_Indip-a [2017].

·          Kratka zgodovina pomembnejših zgradb v mestu  Lendava, Nekdanji Hotel Krona, danes mestna hiša: http://lendva.info/go/683/894/KRATKA_ZGODOVINA_POMEMBNEJSIH_ZGRADB_V_MESTU_LENDAVA?lang=SI [2017].

 

Slikovno gradivo:

·          Avtoportret Štefana Galiča: http://www.gml.si/sl/zbirka-spominska-soba-stefana-galica/ [2017].

·          Meščanska soba: http://www.gml.si/sl/muzejska-depandansa/ [2017].

·          Staro lekarniško pohištvo v Muzeju meščanstva Lendava, fotografirala Gabriela Zver, 2016.

·          Prva dežnikarna (Hungaria) v Lendavi: http://server2.pomurec.com/data/galerija/14/04/f4c9039a9613410747a04d9078f36e3ed8e6ba29/3139780983210.Deznikarna.Lendava.01_1_.jpg [2017].

·          Slika trgovine Jurija Novaka na Glavni ulici Lendave: Zbirka monografije, Občina Lendava, Podjetje za promocijo kulture FRANC-FRANC d. o. o, M. Sobota 2005,  str. 44: http://lendava.si/sites/default/files/datoteke/priponke/monografija_lendave.pdf [2017].

·          Mestna hiša v Lendavi: http://lendva.info/data/galerija/043f01c37bd01eb1f6d3981fe75e0719ff2cb5ee/31448448482MNTI_2283.jpg?v [2017].

 

Komentarji