Slovenščina, kdo bo tebe ljubil?* – 2. del

^* (aluzija na pesem Polje, kdo bo tebe ljubil?) 

 UVOD

V prejšnji številki revije Lindua sem pisala o tem, kako dijaki danes manj berejo kot prejšnje generacije ali pa berejo angleška besedila in živijo v svetu, v katerem vedno več besed nadomeščajo z anglizmi. Tudi kultiviranost, posameznikovo obvladovanje knjižnega jezika ne predstavljata več neke posebne vrednote ali vrednosti. Da bi izboljšali besedišče dijakov, smo se učitelji slovenščine na Dvojezični srednji šoli Lendava dogovorili, da ga bomo načrtno bogatili. Vsako šolsko uro so  dijaki spoznali vsaj eno besedo in tako je v šolskem zvezku rasel slovarček. Po treh mesecih je sledilo preverjanje. V  preteklem članku je bilo predstavljeno preverjanje s pomočjo aplikacije Quizizz, ki omogoča zelo dober vpogled v to, koliko besed dijak dejansko pozna in razume, prav tako je možno primerjati dijake znotraj oddelka in oddelke med seboj. Predstavljena je bila pozitivna izkušnja takega načina dela in preverjanja, kar potrjujejo rezultati in odzivi dijakov ter zadovoljstvo učiteljev. V tem članku sledi nadgradnja, naše delo se je namreč nadaljevalo, spoznali bomo, ali je navdušenje kaj upadlo ali ima umetno širjenje besedišča dolgoročen učinek in kako doživljajo opisane težave dijaki Dvojezične srednje šole Lendava, prav tako so članku dodana besedila, ki so jih ustvarili naši dijaki, ko so poskušali zapisati svoj sleng.

 

NADALJEVANJE Z DELOM NAČRTNEGA ŠIRJENJA BESEDIŠČA

Seveda bi bilo vse skupaj samo zanimiv eksperiment ali pa le neka analiza trenutnega stanja, če ne bi z delom nadaljevali. Res je delo na ravni aktiva malce zastalo, ker je zelo težko usklajevati veliko število nalog določenih projektov vezanih na omejeno število šolskih ur. Od učiteljev namreč pričakujejo, da bomo med šolsko uro jemali snov tako, da bomo šli v globine in širine in skrbeli za medpredmetne povezave, da bomo sproti preverjali znanje dijakov, enkrat formativno, drugič za oceno, ure naj bodo seveda zanimive, naj jih motiviramo, dijakom naj natančno razložimo, kaj morajo znati (nameni in rezultatih), ustvarimo naj varno učno okolje, veliko naj se z njimi tudi pogovarjamo in skrbimo za njihovo psihično zdravje, naj si vzamemo čas za ustvarjanje, za branje, ker je padlo bralno razumevanje in ker so slabo funkcionalno pismeni, naj vzpodbujamo k temu, da se bodo udeleževali tekmovanj, in naj razvijamo njihove potenciale, hkrati pa naj skrbimo še za dijake z odločbami, ki rastejo kot gobe po dežju, za nadarjene ... Temu seznamu kar ni konca. Ne pozabite, vsi pa morajo biti nadpovprečno uspešni na maturi. Učitelj naj bi bil torej nadčlovek (Übermensch). Seveda so to utopična pričakovanja teoretikov, ki so bolj malo v razredu ali pa celo nikoli. Učitelj pa dejansko potrebuje mir in avtonomijo, da se lahko posveti temu, za kar ve, da je v danem trenutku najpomembnejše in dobro za dijaka.

Dijaki so zrcalna slika odraslih, prav zato moram stopiti na njihovo stran ter zapisati, da se glede na to,  kaj so vrednote današnje družbe in kako ta družba funkcionira od družine do vrha države, čisto dobro držijo. Drugo je, če nam je to všeč, kako funkcionirajo in komunicirajo. Namesto po slovensko govorijo angleško, ker se je spremenila družba (!), knjižni jezik ni več pomemben, saj ga družba ne spoštuje: po radiu ali televiziji je celo dovoljeno govoriti v narečju ali pogovorno, ker je to »bližje ljudem«, enako na javnih dogodkih. Ponavljam, niso se spremenili dijaki, oni so se samo prilagodili družbi. 

Kaj preostane učitelju? Poskuša preživeti in dijake vendarle nečesa naučiti. K sreči so dijaki odprti. Po tem, ko sem v prejšnji številki poročala o pozitivih odzivih dijakov na načrtno spoznavanje njim  neznanih slovenskih besed, lahko danes potrdim, da je njihova pozitivnost ostala na isti ravni, kar me izredno veseli. Prej smo učitelji tisti, ki pozabimo na izvajanje zadane naloge, saj nas bremeni v prejšnjem odstavku našteta gora nalog in pričakovanj, počeli naj bi čudeže. K sreči imam v vsakem oddelku kakšnega pomagača, ki me spomni, da sem jih danes pozabila naučiti novi besedi. Večinoma sem jih spoznala z dvema, ob pozabljivosti pa sem nadoknadila zamujeno s po tremi besedami na uro. 

Tako je nastal nov nabor besed. Z dijaki, ki so spoznali prvi nabor besed, sem nadaljevala z drugim naborom, dijake prvega letnika pa sem spoznala z lanskim. Dijakom, ki so lani spoznali prvi nabor besed, sem dala na jesen ponovno pisati isti test s pomočjo aplikacije Quizizz. Pričakovala sem, da se bo poznavanje besed za nekaj odstotkov znižalo, a se ni. Neverjetno, rezultati so celo boljši. Kakšno pozitivno presenečenje! Naše početje je obrodilo sadove, ima smisel.

 

KAKO VIDIJO VPLIV ANGLIZMOV NA KNJIŽNO SLOVENŠČINO DIJAKI?

Kako dojemajo svoj jezik, način komunikacije mladi, sem vprašala tudi svoje dijake. Prilagam dve zanimivi razmišljanji dveh gimnazijcev Dvojezične srednje šole Lendava iz šol. leta 2023/24. Zoja Lovrin je takrat bila dijakinja 1. letnika, Buda György Kepe pa 3. letnika. Dobila sta sicer različna naslova in malce drugačna navodila, ampak namen je bil enak, dobiti vpogled v njihovo videnje problema.

Razmišljanje o jeziku mladih, o slengu in anglizmih

Mlajše generacije so vedno bolj izpostavljene vplivom tujih jezikov, predvsem angleščine, veliko vlogo pri tem pa imajo tudi družbena omrežja. Z razumevanjem in uporabo tujih jezikov se nam odpre kup novih vprašanj. Na primer, ni nam težko razumeti šal, receptov, novic in še mnogo drugih stvari v tujem jeziku. Če želimo brskati po internetu, ni nujno, da so rezultati iskanja v našem maternem jeziku, film pa nujno ne potrebuje sinhronizacije ali podnapisov.

Družbenih omrežij dandanes sploh ne moreš uporabljati brez osnovnega znanja angleščine. Pri nekaterih straneh sicer obstaja nastavitev za spremembo jezika, ne pa pri vseh. Skoraj vse rezultate pri brskanju po internetu je lažje najti v angleščini, saj je v tem jeziku največ člankov in tudi veliko uporabnikov tega jezika. Posledično bomo na internetu med iskanjem dobili več rezultatov, čeprav niso vsi enako zanesljivi. Tudi videi, ki so na družbenih omrežjih, kot so TikTok, Instagram in drugi, so večinoma v angleščini, saj je cilj skoraj vseh ali pa vsaj večine influencerjev/vplivnežev pridobiti čim več ogledov. Ker večina mladih preživi ogromno časa pred takimi videi, smo veliko bolj izpostavljeni angleščini pa tudi slengizmom, anglizmom, kot bi bili sicer. Seveda je tudi nekaj videev v slovenščini in jih ustvarjajo in snemajo slovenski vplivneži, a je teh zanemarljivo malo.

Na internetu nastajajo vedno novi izrazi, ki jih uporabljamo in razumemo skoraj izključno mladi. Pri sebi in svojih prijateljicah opažam, da je pogosto izpuščanje črke -i: »mela«, »bla« itd. Ampak to je značilno tudi za starejše generacije. Pri mladih pa se pojavlja vedno več anglizmov. Pri nas je na primer pogosta raba izraza »girl« (dekle). Z njo pogosto začnemo stavke, npr. »Girl, veš kaj je blo včeraj?« Pogosto uporabljamo tudi »like« in v stavku po navadi nima nekega posebnega pomena, uporabljamo ga pač, ker smo se tega navadili: »Like, bla je čisto prestrašena.« / »Bla je like čisto prestrašena.« Včasih pa pozabimo slovenske besede ali celo cel stavek in jih preprosto zamenjamo z angleškimi. To se nam zdi čisto normalno in se nam tisti, ki ne znajo ali razumejo niti malo angleščine, zdijo čudni, saj imamo občutek, da se z njimi ne moremo pogovarjati tako sproščeno ali domače, kot bi se sicer.

Po eni strani je dobro, da uporabljamo toliko angleščine, saj tako krepimo svoje poznavanje tega jezika. Ima pa seveda tudi negativen vpliv, na primer prekomerno pozabljanje izrazov v svojem maternem jeziku, kar se kot problem odraža v kakšnih uradnih pogovorih ali pa med pogovorom z nekom, ki angleščine ne obvlada. Težje pa nas razumejo tudi starejši; starši, stari starši … Tudi jaz sem se nekajkrat znašla v situaciji, ko se nisem in nisem mogla spomniti slovenske besede, pa sem jo preprosto zamenjala z angleško, na kar so me starši samo čudno pogledali in me prosili, naj jim razložim, kaj pomeni, pa se nisem mogla spomniti. Toda anglizmi in slengizmi so se dandanes že tako razširili, da nas bodo počasi začenjali razumeti tudi drugi, nam pa se ne bo potrebno toliko prilagajati.

Zoja Lovrin

Ko te jezik definira

Na svetu se skozi čas vse spreminja. Enako je tudi z jezikom, z ljudmi in seveda z njihovim odnosom do maternega ali kateregakoli drugega jezika.

Že pregovor pravi: »Koliko jezikov znaš, toliko veljaš.« V današnjem svetu je uresničitev lastnih ciljev enostavno nemogoča brez dobrega znanja jezika, tako v govorjeni kot tudi pisni obliki. Včasih pa ni dovolj govoriti le v enem jeziku, saj ima v današnjem svetu velik pomen večjezičnost. Pri mladih ljudeh se po mojem mnenju lahko opazi ogromen padec v kvaliteti uporabe maternega jezika. Medtem ko je to povsod problem, se v večjih mestih lahko opazi, da mladi preprosto niso več sposobni govoriti knjižnega slovenskega jezika. Večina sploh več nima stika s knjižnim jezikom, saj se med seboj in tudi doma pogovarjajo v slengovski, pogovorni ali narečni slovenščini.

Pri nekaterih mladih se pa lahko opazi še ena posebnost, in sicer uporaba angleščine namesto maternega jezika. Naša generacija je bila prva, ki se je že v mladih letih srečala z angleškim jezikom. Tudi sam sem že pred začetkom osnovne šole užival ne samo v risankah v angleškem jeziku, temveč tudi v računalniških igricah, ki so seveda le v angleščini. To je pripomoglo k lažjemu učenju angleščine, vendar pa je privedlo do velikega problema cele generacije. Večina ljudi v moji generaciji dobesedno doživlja svet v angleščini. Bistveno več sanjajo, razmišljajo in celo berejo v angleščini kot v svojem maternem jeziku.

Jaz s tem še nisem imel težav, vendar pa opažam, da bo ta problem iz generacije v generacijo večji. Kot primer lahko vzamem svojega štiriletnega mlajšega brata, ki poleg lastnega maternega jezika (madžarščine) že govori tekoče angleško. Ogled angleških risank in posnetkov se je zaradi digitalizacije pri njem začel že bistveno prej kot pri meni. Kot posledica tega se bo seveda tudi prej naučil tujega jezika kot jaz, vendar pa me skrbi, da bo ta pospešen proces imel svoje posledice na dolgi rok.

Če vse opisano upoštevamo, lahko opazimo, da se je besedni zaklad mladih bistveno zmanjšal. Nekateri posamezniki se sploh ne zavedajo, da svojega maternega jezika v bistvu sploh več ne govorijo, saj se je njihov besedni zaklad bistveno zmanjšal.

Svoje razmišljanje bi zaključil z naslednjim romunskim pregovorom: »Neumen jezik – sovražnik glave.« S tem pregovorom bi opozoril mlade ljudi na dobro in pravilno rabo jezika ter tudi na to, naj nikoli ne pozabijo na svoj najpomembnejši jezik: materni.

Buda György Kepe

 

ALI DANAŠNJI ODRASLI RAZUMEJO SLENG MLADIH, TOREJ LASTNE OTROKE TER VNUKE?

Če je nekoč naša generacijo uporabila kakšne angleške besede, so to bile take, ki so jih razumete celo babice (ful, kul, parti, frend, ok). Drugi srbohrvatizmi pa pri razumevanju sploh niso povzročali težav (kao, fešta, svašta, baš). Današnji mladostniški sleng, ki je poln anglizmov, je drugačen, za odrasle lahko celo nerazumljiv. Pa tu ne mislimo na zelo znane kratice tipa OMG (Oh, my God!/O, moj Bog!) in LOL (laughing out loud/glasen smeh). Nasprotno, gre za besede, ki so odraslim povsem neznane, ko celo odlično znanje angleščine pomaga le do določene meje ali pa sploh ne. Da bi jih razumeli, morate živeti namreč v svetu računalniških iger in njenega izrazoslovja ter uličnega mladostniškega ameriškega ali angleškega slenga. Lendavskemu mladostniškega slengu se lahko primešajo prvine madžarščine in hrvaščine, torej pride do interference (mešanja tujejezičnih prvih v lasten jezik, v tem primeru slovenščino). Novodobni sleng mladostnikov spada že v t. i. internetni sleng, ki ga mladi ustvarijo na podlagi vpliva družbenih omrežij, digitalizacije in globalizacije. Naša mladina po zakonitostih tvorbe besed v slovenščini prilagodi koren besede angleškega mladostniškega slenga v obrazilih tako, da dobi svojo besedo. Večino teh besed uporabljajo tudi mladostniki vseh drugih jezikov po svetu, le da v svoji različici anglizma, a s podobnim angleškim korenom besede. To je že globalni problem, ampak pri nas je posebej problematičen.

V tem šolskem letu sva s sodelavko anglistko spremljali dijake na delovnem usposabljanju: mobilnost v sklopu projekta Erasmus+, v Valenciji. Tam sva se udeležili tudi »job shadowinga« ali t. i. sledenja na delovnem mestu oziroma opazovanja dela drugega učitelja, v najinem primeru španskih srednješolskih učiteljev. V pogovoru z njimi sva se zavedli, da obstajata po svetu dva trenda. So države, v katerih dijakom peša znanje lastnega zbornega/knjižnega jezika, ker vedno boljše govorijo angleško, slabši govorci pa ostajajo na nivoju komunikacije v mladostniškem slengu, ki bo prerasel nekoč v podoben sleng srednje generacije, raba zbornega jezika pa bo ostala vedno na istem nivoju: z revnim slovenskim besediščem. Drugi trend pa predstavljajo španski dijaki in Španci na sploh, ki zelo slabo govorijo tuje jezike, ne premaknejo jih niti potrebe turizma, saj se zavedajo števila govorcev lastnega jezika in se jim zdi preprosto nepomembno učiti se angleško, ko pa toliko ljudi zna špansko. Pomemben dejavnik pa je odlična pokritost s španskimi prevodi vseh navodil za upravljanje in uporabo sodobnih naprav, spleta, socialnih omrežij, aplikacij vseh vrst, skratka vse deluje zaradi števila govorcev brezhibno tudi v španščini.  Ko sem španskemu učitelju opisala slovenske razmere in pohvalila naše dijake, kako zlahka komunicirajo v angleščini ter berejo v tem jeziku knjige, me je soočil s tem, kar sem že tako ali tako opazila, a sem šele takrat zares uzavestila alarmantno stopnjo težave, da prav s tem odličnim obvladovanjem tujih jezikov dejansko izgubljamo svoj jezik oziroma smo priče siromašenja besedišča v materinščini.

Poglejmo si nekaj primerov lendavskega mladostniškega slenga naših gimnazijcev. Besedila so nastala na učni uri za zabavo, a hkrati za učenje zbornega jezika, in so odličen primer za starše in učitelje, da se sploh zavemo, o čem v tem članku pišem. Med branjem ignorirajte čustveno zanamovane besede z negativnim predznakom, saj z njimi dijaki ohranjajo stvarnost, identičnost pogovora. 

 

Lendavski mladostniški sleng:   LUKA: Ej, idete Apex? TIAN: 5 min. *Aleks se joina.* TINO: Nemrem zaj, v Popaju sem. *Tian se joina.* *Luka se joina.* ALEKS: Hello. *Luka se pizdi na mamo.* TIAN: Shut the fuck up dumbass! LUKA: Moja mama je bitch. Spet je nekaj dosadna. ALEKS: Vidi se, da si only child  TINO: What's up fellas? ALEKS: Trije smo že, nemreš več špilat. TINO: Ko vas j***! *Tino leave-a.* LUKA(angrily): Kaj bosta se joinala? TIAN: Chill bro load-a mi *Startajo game.* *Luka rage-a.* ALEKS: Skoraj mam twenty-bomb. LUKA: KAJ?! Jaz mam samo 500 damage-a! *Tian loota 400m stran, pride ko se fight konča.* TIAN (proti koncu igre): Naslednji game je dub. ALEKS: On God. *Luka throwa game pa blejma vse ostale, rage quitta.* TIAN: LeBron. LUKA: Imo je overrated. ALEKS: Moj pookie. *Tian nardi soundboard rizz.* *Vsi leave-ajo call.*

Knjižna različica: LUKA: Živijo, bi igrali z menoj Apex? TIAN: Hojla, pridem čez pet minut. *Aleks se pridruži.* TINO: Trenutno ne utegnem, saj se nahajam v Piceriji Popaj. *Tian in Luka se pridružita.* ALEKS: Zdravo! *Luka se jezi na svojo mater.* TIAN: Zapri svoj gobec, kreten! LUKA: Moja mati je živa nadloga. Ponovno teži. ALEKS: Opazi se, da si edinec. *Tino se pridruži.* TINO: Kaj se dogaja, sovrstniki? ALEKS: S težkim srcem ti sporočam, da je naša ekipa že zapolnjena. TINO: Tristo kosmatih medvedov! *Tino zapusti druščino.* LUKA (jezno): Ali se mislita pridružiti igri? TIAN: Mirno, prijatelj, igra se mi nalaga! *Pričnejo z igro.* *Luka je jezen kot gad.* ALEKS: Bližam se dvajsetim odstranitvam nasprotnikov. LUKA (začudeno): Le kako je to mogoče?! Jaz sem uspel odvzeti le petsto življenjskih točk. *Tian nabira dobrote štiristo metrov stran od borbe, ki se ji priključi, ko se le-ta konča. *Približuje se konec igre.* TIAN: S prihodnjo tekmo bomo zagotovo osvojili 1. mesto. ALEKS: Na boga. *Luka je glavni razlog za poraz, vendar krivi svojo ekipo.* TIAN: LeBron. LUKA: Moje mnenje je, da je precenjen. ALEKS: Moj srček. *Tian sproži zapeljiv učinek na zvočni plošči.* *Tovariši se razidejo*

 

Tian Hozjan in Aleks Grof

 

Lendavski mladostniški sleng z interferencami madžarščine:   V petek, iskola után möntünk pijačara v Retro. Na poti do ta sve se zmenile za 2,3 runde bilijarda. Ko sve prišle do Retroja, sve takoj vidle ekipo ka te skipa. Mislile sve, ka ideve v Pub, al tam so še trikrat hujši. Notri pri bilijard mizi sve odložile taške in počakale, ka baček pride po naročilo. Med waitanjem sve se megbeszinyi, mellik Cedevita je superior, keri pa je šit. Če glih je Luciji pomaranča najboukša, Evi pa dol visi kero Cedevito dobi. Tem je Eva Luciji rekla, naj ubaci evro v mašino pa ka naj zloži a labdákat a háramszögbe. Zmenili sve se, ka bo Lucija razpočila kuglice. Po puno trikšotih sve celo zadele kakšo žogico v luknjo. Mele sve gufi šote. Žogice so se launchale vsepovsod samo tam kam treba ne. Rabile sve brejk od tega, zato sve šle šinfat ljudi. Toliko tea sve spillale, da je unbelievable. Ekipa ka te skipa glavna tema najinega trača. Polek tega pa še gremlin, ki hodi kak škarjice, pa nosi se, kak ka bo premlatila celo Lendavo. Vse te stisne, ko to vidiš. Pol sve se bunile, ka bilijard irl ni isto, kak 8-ball na ajfonu. Tem sve šle, kda je Evina zanyja híjta, hogy kö menyi haza. Eva je častila Luciji, ka je puna penez. Lucija ji je veselo rekla: »Ty, kakša cutie patootie si ti«. Zunaj sve se huggnile, te pa je Eva rekla, ka ji naj Lucija snepa, pa ka naj pričakuje vlogeca.

Knjižna različica:     V petek sva po šoli šli na pijačo v Retro. Med potjo sva se zmenili za dve, tri igre bilijarda. Ko sva prišli do Retra, sva takoj zagledali skupino, katere ne marava. Razmišljali sva, da bi šli  v Pub, ampak tam so še hujši. Notri, pri mizi za bilijard, sva odložili šolski torbi in strpno počakali natakarja, da naročiva pijačo. Med čakanjem sva se pogovorili, kateri okus cedevite je najboljši in kateri najslabši. Luciji je najboljši okus pomaranče in to je tudi naročila, Evi pa je prav vseeno, katero cedevito dobi. Nato je Eva rekla Luciji, naj vstavi evrski kovanec v režo na mizi bilijarda in položi krogle v obliki trikotnika. Zmenili sva se, da bo to igro začela Lucija. Po mnogih poskusih sva celo poslali kakšno kroglo v luknjo. Imeli sva tudi trapaste zadetke, ko so je krogla znašla izven mize. Po naporni igri sva potrebovali odmor, zato sva ogovarjali ljudi. Povedali sva si toliko primerov dram, da ni res. Skupina ljudi, ki je ne marava, je bila glavna tema najinega pogovora. Poleg tega pa še Gremlin, ki hodi kot škarjice. Zvišena je, kot da bi premlatila celo Lendavo. Slabo ti postane, kadar jo vidiš. Kasneje sva se pritoževali, da bilijard v živo ni enak kot 8-Ball na telefonu. Šli sva, ko je mama poklicala Evo, da je čas za odhod domov. Eva je plačala tudi Luciji, ker ima zadosti denarja. Lucija ji je veselo rekla: »Hvala, kakšen srček si.« Zunaj sva se objeli in Eva je naročila, naj ji Lucija piše in da naj pričakuje vlog.

 

Eva Ježovnik in Lucija Kančal

 

Lendavski mladostniški sleng:   E: De si bro! T: Pa de si brate! E: I, kak ide? T: Pa more it. E: Si gledal včeraj match? T: Eh, pa rabil sem veni delat. E: Znaš kak je crazy bla! Prvič je ref poludil pa je ovemu Megvajerju v 10 minuti stisnil crvenega, ko sploh ni bil faking foul, te pa, ko so ovi našega ubili v šestnajski, pa ta idiot ni niti foula sodil, prokleti seljak eden. T: Jah, treba znat fuzbal špilat, nije to balet. E: Aj šuti, ka samo trošite peneze, na nesposobne playere. T: Aj, ne mrdaj, ka je Palmer top tier winger v premu. E: Je je, ka je pen merchant. T: Vseeno je jači od fidget spinnerja ko stane 100 miljonov. E: No, i te ovi konj sodi prosti v 95 minuti, pa se je Ghallagerju sfuzlalo pa razharal sistem in ubacil takši banger z trivelo, ka sem rage quital pa sem si šel rajši scookat jajca. T: Stari, zaj rabim highlightse pogledat, imagine, ka te 12. zmagajo. E: Začepi, rabim it na matematiko, ajd se čujemo! T: Ajde, bok!

Knjižna različica:   E: Kje si brat! T: Kje si brat!  E: In, kako gre?  T: Mora iti. E: Si gledal včeraj tekmo? T: Zunaj sem moral delati. E: Veš, kakšna je bila tekma?! Najprej je sodnik znorel in je Maguierju v deseti minuti pokazal rdeči karton, ampak sploh ni bil prekleti prekršek. Ko so pa vaši naredili grob prekršek v šestnajstmetrskem prostoru, pa ta kreten ni sodil niti prekrška, kmet zagaman! T: Ja, treba je znati igrati nogomet, ni to balet. E: Utihni, ker samo trošite denar na nesposobne igralce. T: Ne zafrkavaj, saj je Palmer eden najboljših krilnih napadalcev v angleški Premier ligi. E: Ja, ja, samo izkorišča strel enajstmetrovk. T: Vseeno je boljši kot vrtljiva igračka, ki stane sto milijonov evrov. E: In zatem tisti konj sodi prosti strel v petindevetdeseti minuti, Gallagherju se zmeša, uniči sistem igranja nasprotne ekipe in z zunanjim delom stopala zadene tako imeniten zadetek, da sem preprosto znorel in si šel speč jajca. T: Prijatelj, moram pogledati vrhunce tekme, zamisli, da te ekipa na dvanajstem mestu lestvice premaga! E: Utihni, moram se pridružiti pouku matematike, se slišiva. T: Zbogom!

 

Tino Vučko in Edvin Torhač

SKLEP

Siromašenje besedišča ni krivda dijakov. Družba bo morala nekaj ukrepati v svoje dobro. Dojenček se ne rodi s telefonom v roki. Odrasli smo tisti, ki imamo telefon ves čas ob sebi in preverjamo, če nas je kdo klical ali nam kaj javil, noč in dan. Otroci pa opazujejo in opazijo, da je telefon pomembnejši od vsega, predvsem pa od knjig, od učenja, težko so zbrani, saj telefon zahteva neprestano dosegljivost, ves čas draži naše čute in nas utrudi, ne da bi se tega zavedali. Starši zahtevnega in sitnega otroka umirijo tako, da raje popustijo in mu dajo telefon kot tolažbo. Ker je družba naravnana tako, da si odrasli ne morejo odpočiti od službe in stresa, doma pa se niso pripravljeni odpovedati svoji odvisnosti od telefona in ga celo uporabljajo za umiritev otroka, dobimo začaran krog težav.

Ker sem po naravi naiven idealist, bom seveda vztrajala pri svojem delu, poskušala bom dijake naučiti čim lepše knjižne slovenščine, kljub vsem spremembam v sistemu vrednot današnje družbe. Preizkusi z nalogami, ki sem jih ustvarila z aplikacijo Quizizz, kažejo, da se splača truditi z umetnim širjenjem besedišča, saj si dijaki zapomnijo več, kot sem pričakovala. Še sreča, da obstajajo tudi zreli dijaki, ki se zavedajo, kakšno moč imajo pametni telefoni in splet. Trudijo se, da bi sprejemali informacije iz teh virov z zdravo distanco. Drugi pa se pomena materinščine in vloge knjižnosti jezika ne zavedajo, tudi tega ne, kako hitro nastaja svet, v katerem bodo mladi komunicirali vedno pogosteje v jeziku, ki ga starejši v poznih letih več sploh ne bodo mogli zares razumeti, srednje generacije pa se bodo morale potruditi in popustiti ter se bodo morale učiti vzporedno še jezik mladih, da ne bi izgubile stikov z najmlajšo generacijo. Zgornji primeri so zadosten dokaz, da obstaja jezik mladih, sleng, ki se še nikoli ni tako zelo razlikoval od knjižne različice kot danes. Dijakom postaja angleščina neke vrste druga materinščina, njihov prvi pravi materni jezik pa postaja jezik, v katerem se v živi komunikaciji samo še mučijo. Da, mučijo, saj zbornega/knjižnega jezika, ki je narodnozdruževalen in narodnopredstavitven, ne uporabljajo vsi, ki bi jim morali biti za zgled, hkrati pa jezik, ki se ga ni preprosto naučiti.

Rezultat je tu, kaj pa je rešitev? Rešitev je trdovratno vztrajanje slavistov, da rešijo, če se še da kaj rešiti, prav tako pripravljenost drugih učiteljev, da sprejmejo napotke in so v pomoč slavistom. Ustvarila sem seznam najpogostejših napak naših dijakov, tudi učiteljev. Preostane nam le to, da prosimo sodelavce, naj bodo med razlago snovi pozorni prav na naštete besede ter fraze in naj govorijo knjižno. Moram pohvaliti svoje sodelavce, da se nekateri odzvali zelo angažirano, volja je. Če bodo uspeli z mojega seznama napak, ki jih vsakodnevno slišimo med poukom in po hodnikih, odpraviti vsaj pet napačno rabljenih besed na šolsko leto in verjetno ne bodo izbirali istih petih besed, bo to lahko tudi dvajset ali več besed, ki jih bodo dijaki uporabljali pravilno, kar bo velik dosežek. Poleg sodelavcev ostajajo moje zadnje upanje zreli dijaki.

GABRIELA ZVER

Objavljeno v: Slovenščina, kdo bo tebe ljubi?*. Lindua, 2024, letn. 18, št. 26, str. 57-63. 

Revija Lindua: https://www.kl-kl.si/lindua/ 

in malo drugačna verzija tudi v Slovenščini v šoli: https://www.zrss.si/izdelek/slovenscina-v-soli-1-2025/ 

 

Viri in literatura:

Cruk M. (2015): Anglizacija jezika v odvisnosti od družbenega profila literarnih oseb v sodobnih slovenskih proznih delih. Jezikoslovni zapiski. Letnik 21, številka 1. ZRC SAZU.

Krvina D. in Žele A.: O neologizmih v slovenščini: splošna jezikovna raba s poudarkom na rabi mladih: https://reci.org.rs/images/krvina-zele-09-59.pdf, dostop: 13. 7. 2024.

Pirnat J. (2016): Anglizmi v radijskem govoru na radiu Murski val: diplomsko delo: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta Maribor. Oddelek za prevodoslovje.

Quizizz. https://quizizz.com

Rolih M.: Različni vplivi na jezik mladih: https://core.ac.uk/download/pdf/287249242.pdf , dostop: 13. 7. 2024.

Stepić A. (2016): Anglizmi v glasbenokritiških besedilih časopisa Delo in tednika Mladina. Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 2016. 80 str.

Zver G. (2005). Perceptivna sposobnost dvojezičnih/večjezičnih dijakov ob meji z Madžarsko. Slovenski slavistični kongres Lendava 2005 (16). Vloga meje. Ljubljana : Slavistično društvo Slovenije, str. 205-216.